Odškodnina za poškodbo pri delu in pravica do odškodnine.

Kaj je delovna nezgoda ali poškodba pri delu?

Delovna nezgoda je telesna poškodba pri delu delavca na delovnem mestu ali delovnemu okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela. Če in ko se delavec telesno poškoduje in je podana subjektivna ali objektivna odgovornost delodajalca, ima delavec pravico zahtevati denarno nadomestilo za utrpele telesne poškodbe, tako zvano delovno odškodnino.

184.člen Zakona o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec povrniti delavcu škodo, ki mu je povzročena na delovnem mestu ali v zvezi z delom, po splošnih pogojih civilnega prava.

Poškodbe pri delu in delovna odškodnina. Poškodbo pri delu je potrebno dokazati!

Odškodnina za poškodbo pri delu je plačilo za nastalo telesno poškodbo in njeno zdravljenje. Pri temu mora biti izkazana odgovornost delodajalca, ki je delavcu nastala pri delu ali v zvezi z delom. Podana mora biti krivdna odgovornost ali objektivna odgovornost delodajalca.

Odškodnina za poškodbo je krivdna odgovornost delodajalca, ko le ta ne izpolnjuje vseh pogojev do delavca (varstvo pri delu).

Subjektivna delovna poškodba je, če delavec dela z nevarnimi stvarmi ali substancami. Odškodnino za poškodbo pri delu ima oškodovanec pravico uveljaviti. Odškodninski zahtevek nam pripravi odvetnik.

Delovna odgovornost in poravnava.

Ko pride do delovne nezgode, moramo ugotoviti delovno odgovornost za nezgodo. Lahko je krivdna odgovornost delodajalca  ali subjektivna, lahko pa smo odgovorni za nezgodo sami. Ko se potrdi, da je delodajalec odgovoren za nastalo nezgodo, govorimo, da smo upravičeni za delovno odškodnino. Odškodnina je odvisna od dokaznega gradiva in od časa trajanja. Odškodnina se mora vložiti v treh letih od poškodbe. Dokazno gradivo kamor spadajo zdravniški izvidi, terapije, fotografije in ostali dokumenti določajo različne višine odškodnine. Odškodnina nam omogoča povrnitev stroškov rehabilitacije, izpada dohodka in nam predstavlja nadomestilo pri trajni poškodbah.

Kaj štejemo pod delovno nezgodo?

Sem se šteje neizpolnjevanje varstva pri delu. Pokvarjena delovna oprema ali pomanjkljiva in nepopolna delovna oprema. Neizpolnjevanja varstva pri delu in neurejeno delovno mesto, nepravilna delovna organizacija. Tudi delovni stroji brez papirjev in ne iz pravni delovni strojih, oziroma, če nas poškoduje tretja oseba na delovnem mestu se šteje za ne izpolnjevanja varstva pri delu.

Kako ravnamo v primeru delovne nesreče in prijava poškodbe! Odškodnino za poškodbo pri delu vložimo pri strokovnjaku.

Ali ste utrpeli poškodbo pri delu ? V kolikor ste se poškodovali na delovnem mestu, takoj pokličite sodelavca in obvestite nadrejeno osebo.

• Zaradi poškodbe pri delu je potrebno zavarovati kraj nezgode ali delovni prostor, izklopiti stroj..
• Nuditi prvo pomoč, če je poškodba nevarna za poškodovano osebo
• Po potrebi poklicati 112 in poškodbo pri delu naj obravnava strokovna oseba. Če je oseba videti resno poškodovana in ne bo mogla sama do zdravnika ali nima spremstva in ga potrebuje.
• Obvestiti je potrebno odgovorno osebo za varstvo pri delu   - Potrebno je izpolniti obrazec o poškodbi na delu, ki se pošlje inšpektoratu za delo, kot osebnemu zdravniku.
• Natančno se pove kaj je vzrok za poškodbo. Poškodba je lahko zelo resna in v kolikor smo padli, povemo zakaj smo padli. Ali je bilo spolzko, polito z kakšno tekočino ali smo se v kaj zapletli, ki ni na svojemu mestu itd.
• Poškodbo pri delu je dobro poslikati, kot kraj nezgode.
• Delovne stroje in kraj nesreče mora pogledati inšpektor za delo.
• Pokliče se policija in vsi odgovorni počakajo, da se naredi zapisnik o delovni nezgodi in kako je prišlo do nje.
• Zapiše se izjave prič.
• Pri lažjih poškodbah je dobro obiskati urgentno službo ali svojega zdravnika. Prijava o poškodbi se preda osebnemu zdravniku, da nam odpre bolniško in vodi zdravljenje pod poškodbo na delu.

Odškodninska odgovornost v okviru delovnega razmerja temelji na ureditvi civilnopravne odgovornosti za povrnitev škode. Imata dolžnost varovanja drug drugega pred škodo. Zlasti delodajalec je tisti, ki ima poudarjeno dolžnost varovanja delavca pred škodo in jo podrobneje ureja varstvo pri delu.

Vedno, ko se pripeti nezgoda na delovnem mestu ali z delovnim strojem ali na poti med delovnim časom, moramo izpolniti obrazec o prijavi o delovni nezgodi - To je obrazec ER-8, s katerim dokazujemo delovno odgovornost.

Prva in najpogostejša odgovornost delodajalca je subjektivna ali  krivdna odgovornost. Krivdna odgovornost pomeni, da delodajalec ne spoštuje varstva pri delu in svojemu zaposlenemu ni zagotovil opravljanje varstva pri delu.

Da delavec nima zagotovljene delovne zaščitne opreme, ki je potrebna pri njegovemu delovnemu mestu ali, da delavec vozi tehnično ne iz praven delovni stroj ali avto. Delodajalec je s tem naredil nedopustno in neodgovorno dejanje zaradi njegove malomarnosti. Delavcu pripada odškodnina iz naslova subjektivne odgovornosti delodajalca.

Objektivna odgovornost delodajalca je, ko delavec dela z nevarno snovjo ali na višini. Tudi pri nevarni dejavnosti govorimo o objektivni  odgovornosti delodajalca. Sem spadajo poklicno delo z razstrelivom, delo v kamnolomu, električna napetost in še bi lahko naštevali. Odškodnina delavcu pripada tudi iz objektivne odgovornosti.

Delodajalčeva odgovornost je tudi, ko je škoda povzročena pri delovni nezgodi s strani delavcev ali sodelavcev in v primeru, da je tretja oseba povzročila škodo znotraj istega podjetja. Delavcu se izplača odškodnina tudi iz tega naslova.

Delodajalec pa ni odgovoren za nastalo telesno poškodbo zaradi višje sile in nesreče, ker je ni mogel predvideti ali preprečiti zato delavcu ne pripada odškodnina. Vzrok nezgode (vreme, toča, strela…)

Ne pozabimo na obrazec ER8-za poškodbo pri delu. Obvezno poročilo za odškodnino.

Kdaj sem sam odgovoren za nesrečo pri delu? Ali mi pripada odškodnina za poškodbo?

Odgovornost delavca je v kolikor ne spoštuje varnosti na delovnem mestu. Delodajalec mu je priskrbel delovno obleko, delavec pa je ne nosi. Delavec ne spoštuje pravil in navodil za ravnanje z nevarnimi predmeti in je bil iz strani delodajalca že opozorjen. Krivdni razlog je na strani delavca.

Za delovno nesrečo je delavec odgovoren sam in ne prejme delavne odškodnine za telesne poškodbe v kolikor je bilo ugotovljeno, da je delavec konzumiral alkohol in je vzrok nesreče ali nezgode, alkoholiziranost delavca. Odškodnina delavcu ne pripada zaradi prisotnosti alkohola.

Kakšno dokumentacijo potrebujem pri uveljavljanju delovne nesreče?

Zelo pomembno je, da odgovorna oseba takoj natančno spolne:

• Obrazec ER8 (obrazec o delovni nezgodi)
• Da se zavaruje stroj, delovno mesto ali kraj nezgode
• Da obiščete najbližjo urgentno službo in zbirate zdravstveno dokumentacijo
• Poskrbite za fotografije
• V kolikor gre za hude poškodbe pa je potrebna prijava inšpektoratu in poklicati policijo, katero dokumentacijo pridobimo po uradni dolžnosti

Ko imamo zaključeno zdravljenje telesnih poškodb ali poškodbe in imamo podano odgovornost, potem lahko pripravimo odškodninski zahtevek. Odškodnina in njena višina je odvisna od več dejavnikov in sicer za kako težko poškodbo je šlo in koliko časa je zdravljenje potekalo.

Na višino odškodnine bo vplivala tako dolžina rehabilitacije, kot kakšne so trajne življenjske posledice. V primeru, da gre za iznakaženost na vidnem mestu, npr. (obrazu) ali amputacije desne roke, ki se šteje za vidne stalne  posledice, so tudi odškodnine višje. Ponekod je dogovor o stalni ali doživljenjski renti. Odškodnina je namenjena vzpostaviti življenjskega ciklusa pred poškodbo.

Pa še nekaj primerov odškodnine za :

• Obisk pri zdravniku ali urgentne službe in vsaj ena diagnoza: višina odškodnine od 300-2500
• Lažje diagnoze kot so zvin, udarnina, ureznina, natrgana mišica, počena kost ali rebro, napočena kost Odškodnina znaša med 1.000 in 8.000
• Zlom gležnja ali zapestja in mavec cca 6 tednov, nato rehabilitacija: višina odškodnine med 4.000 in 15.000
• Bolj zahtevni zlom ali kombinacija več poškodb, povezano z operacijo: višina odškodnine med 10.000 in 30.000
• Težje oblike zlomov in več operacij potrebnih, zelo dolgotrajno zdravljenje  in vidne trajne posledice: višina odškodnine med 20.000 in 75.000  
• Trajna invalidnost, starost, iznakaženost pa se vrednoti lahko tudi z rento. Lahko imamo invalidnost paraplegika ali celo tetraplegika. V takšnih primerih je lahko odškodnina tudi 500.000 ali več. Lahko je nižja izplačana v enkratnemu znesku in dolgoročna v obliki rente. To pomeni mesečni redni dohodek za časa življenja.

Soudeležba pri izplačilu pri nastali delovni poškodbi delodajalca je takrat, ko ima zavarovalna polica zavedeno v procentih soudeležbo plačila v primeru poškodbe. Odškodnina za poškodbo pri delu je določena z zgornjo mejo, ki jo lahko dobi oškodovanec. Ali drugače povedano, je sklenjen regresni procent. Sklenjena je oblika poravnave in določena višina odškodnine za delovno nezgodo ali nesrečo izplača zavarovalnica in drugi del izplača podjetje, ki je navedeno na zavarovalni polici, da ima udeležbo pri izplačilu v primeru v delovne nesreče.

Večina delodajalcev ima pri zavarovalnicah sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti in zato podjetje ne plača odškodnine iz svojih sredstev za poškodbo na delovnem mestu (odškodnina za poškodbo pri delu), tako zvano delovno nadomestilo oziroma odškodnino izplača zavarovalnica, pri kateri je odgovornost zavarovana.

V primeru, da je odgovornost za poškodbo na strani delodajalca in nima kritja odgovornosti za poškodbo na delovnem mestu, se mora delovna odškodnina za telesne poškodbe plačati iz naslova delodajalčevih lastnih sredstev.

Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje vseh delavcev, ter drugih oseb, ki so navzoče na delovnem mestu ali v delovnem okolju. Vključeno mora biti preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje nevarnosti na delovnem mestu. Urejeno mora biti usposabljanje in obveščanje odgovornim osebam.

Zagotovljena mora biti skrb nosečih delavk, mladih in starejših delavcev, ter delavcev z zmanjšano delavno zmožnostjo ali invalidno zaposljivi in upoštevati posebna tveganja.

Delodajalec mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine, ter izvajati preventivne ukrepe, ki bodo zagotavljanje izboljšanje delovnih pogojev in zmanjševali možnosti za delovne poškodbe.

Delodajalec mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu in stremeti, da ne pride do delovne nesreče.

V kolikor imate sklenjeno osebno nezgodno zavarovanje, ki vključuje dnevno nadomestilo potem vam pripada odškodnina za poškodbo pri delu (dnevno nadomestilo). Takšne oblike nezgodnega zavarovanja je potrebno pregledati, kaj nam polica priznava.

Lahko je dnevna odškodnina, ki je določena po dnevnem izostanku od dela(bolniška), lahko je vključena invalidnost, bolnišnične dni, kritje zloma in še bi lahko naštevali.

Lahko pa uveljavimo tudi kolektivno nezgodno polico, če jo imamo sklenjeno v podjetju, kjer delamo.

Kakšni so zneski odškodnin pri delovni nezgodi? Odškodnina za poškodbo pri delu je lahko zelo visoka.

O okvirnih zneskih smo se dotaknili pri vprašanju kako visoke so odškodnine za poškodbo na delovnem mestu? Tukaj bi se radi dotaknili predvsem, da pri delovnih nesrečah je veliko težkih poškodb, ker so delavci izpostavljeni težkim in velikokrat nepredvidenim delovnim pogojem.

Tako do hudih poškodb prihaja pri delu na višini, v gradbeništvu, težki mehanizaciji, kamnolomi, rudniki, prevozniki itd. Pogosto prihaja do težje invalidnosti in tudi do izgube življenja. Zneski pri resnih delovnih nezgodah so od 30.000 pa vse do 500.000

V kolikor smo se poškodovali na delovnem mestu in moramo na bolniško zaradi telesnih poškodb, moramo pridobiti izpisan obrazec ER8, ki potrjuje, da je prišlo do poškodbe na delovnem mestu. V kolikor so nas odpeljali z rešilnim avtomobilom potem  tisti trenutek ni potrebno in ta obrazec pridobimo kasneje, ko nas odpustijo v domačo oskrbo.

S tem so izpolnjeni pogoji, da nas osebni zdravnik vodi v evidenci za poškodbo na delu, kar pomeni, da imamo priznano 100% bolniško. Vedeti pa moramo, da se nam pri plači odbije plačilo malice in prevoz na delo za dneve, ko nas ni bilo na delovno mesto.

V takšnih primerih je dobro imeti nezgodno zavarovanje, ki nam pokrije izpad mesečnega izplačila pri plači, v kolikor smo sami krivi za poškodbo na delovnem mestu.

V primeru, ko delodajalec in delavec sta mnenja, da ni nihče kriv za nastalo nezgodo ali poškodbo, moramo pogledati vse urgentne, da poiščemo odgovornost. V kolikor ugotovimo, da tako delodajalec, kot delavec nosita odgovornost za nastalo škodo, govorimo o deljeni krivdi. V kolikor imamo podane pogoje za deljeno krivdo potem imamo tudi deljeno odškodninsko odgovornost.

Odškodninska odgovornost delodajalca se presoja na podlagi dejstev: kako in zakaj se je zgodila nesreča v času dela, ali so bila delavcu zagotovljena vsa zaščitna sredstva, ali je bil zagotovljen pravilen delovno prostor in okolje in kako je delavec ravnal v času delovne nesreče. Lahko pa delavec ni ravnal v celoti v skladu z navodili, opravljal pa je delo  z nevarnimi snovmi. V takšnih primerih je pogosto ugotovljena deljena krivdna odgovornost.

V kolikor se ugotovi, da je deljena krivdna odgovornost za nastalo nezgodo, potem delavec ne dobi plačila odškodnine za tisti del za katerega je odgovoren sam. Delodajalec mu povrne nastale stroške za tisti del, za  katerega je ugotovljena nesporna odgovornost delodajalca. Za ta del odgovornosti se delodajalec in delavec lahko dogovorita sporazumno ali izvensodno, v kolikor ta dogovor ni mogoče uskladiti oziroma dogovoriti, se stranki dogovorita na sodišču. Torej se sproži pravda.

Odškodninski zahtevek pri delovni nesreči za primer smrti. Odškodnina

Do odškodnine so upravičeni ožji sorodniki osebe, ki je umrla zaradi posledic delovne nesreče, ne smemo pozabiti na mladoletne otroke ponesrečenca.

V delovnih nezgodah prihaja do smrtnih žrtev zaradi različnih okvar na delovnih strojih, malomarnostih drugih sodelavcev, neusposobljenosti, kot z neupoštevanja varstva pri delu.

Osnova za izplačilo odškodnine za smrt bližnje osebe, ki je posledica delovne nesreče ali nezgode, je zaključen postopek delovne inšpekcije, policije in okrožno državno tožilstvo.

Predlagamo, da se obrnete na nas, ker je postopek kompleksen in potrebuje strokovno osebo z znanjem in prakso. V takšnih primerih prihaja do sporazumov o renti za otroke.

Poznamo več oblik odškodnin in ena teh je tudi tako imenovana DENARNA RENTA

Pri tako imenovanih denarnih rentah prihaja v primerih hudih ali zelo hudih telesnih poškodbah. Imamo mesečne rente, ki so lahko stalna oblika za časa življenja. Imamo nekaj mesečnih ali nekaj letnih rent, ki se spreminjajo ali pa se izplačajo v letih, ki so določeni in potem se ukinejo.

Tako imenovana mesečna renta, služi kot dodatna pokojnina oziroma renta za trajne posledice  nesreče. In je posledica odgovornosti  za nastale hude telesne in duševne poškodbe. V ta sklop spadajo trajna invalidnost, smrt in jih po večini izplačujejo zavarovalnice.

Oškodovanci ali upravičenci do mesečne rente imajo predvsem zaradi zmanjšanja ali prenehanja prihodkov, ki so posledica delovne nesreče in nastane zmanjšanje v izplačilu plač.

Renta se izplačuje zaradi nastalih stroškov povezanih za ohranjanje obstoječega zdravstvenega stanja.

Izplačuje se tudi, ko se izkaže potreba po tuji pomoči zaradi nezmožnosti skrbeti zase in opravljati vsakodnevne aktivnosti.

V kolikor je bila renta določena z sodno odločbo potem je ni mogoče spreminjati, razen v primeru, da smo pridobili nove dokaze, ki bi prejšnjo odločitev sodišča ovrgli. Potrebno je vložiti novo tožbo in spisati odškodninski zahtevek.

V kolikor je bil sklenjen izvensodni pisni dogovor ali kot mi temu rečemo izvensodna poravnava in stranka na svojo voljo ne plačuje rente, je potrebno sprožiti sodni postopek. Zavarovalnice pa se dogovorov držijo in rente so izplačane.

Renta se izplačuje na podlagi sklenjenega pisnega dogovora, ki točno določa kakšna oblika  je renta, koliko časa traja izplačevanje  in kakšna je višina. V dogovoru je zapisano kdaj se prične prvo izplačilo in kdaj je zadnje izplačilo. Zadnje izplačilo lahko nastopi z smrtjo upravičenca in se ta renta ne prenaša na dediče.

Kolektivno nezgodno zavarovanje je zavarovanje članov za čas delovnega razmerja za primer delovne nesreče ali poškodbe pri delu.  Zavarovanje predstavlja delavcu varnost, če in ko se na delovnem mestu pripeti lažja ali hujša telesna nezgoda. Torej do takšnega izplačila je upravičena oseba, ki je v sklenjenem delavnemu razmerju in se je poškodovala na delavnem mestu ali delavnem strojem in naša pravna služba pripravi odškodninski zahtevek za zgoraj omenjena zavarovanja.
‍
Zavarovanje je sklenil delodajalec oziroma sindikalna organizacija za svoje delavce. Premija za kolektivno zavarovanje podjetje plača iz svojih sredstev ali pa delavcu odteguje od plače mesečno. Zavarovanje se lahko sklene, če se zavaruje vsaj 5 oseb. Zavarovanje je lahko sklenjeno za čas na delovnem mestu ali pa velja 24 ur na dan in ima kritje tudi za poškodbe, ki se niso pripetile na delovnemu mestu. Temu rečemo kolektivna pogodba z neomejenim kritjem. Pogodbe z kolektivnem nezgodnim zavarovanjem pa omogočajo tudi zavarovanje družinskim članom zaposlenega. Zavarujejo se lahko osebe od 14 leta starosti in do dopolnjenega 74. leta starosti.

Odškodninski zahtevek vlagamo tudi za ostale družinske člane, ki so upravičeni do odškodnine.

Kako se zavarujem v primeru nezgode z odgovornostjo?

Vemo, da nesreča nikoli ne počiva in do nezgode hitro pride. Potrebno je spoštovati pravila delovnega varstva, uporabljati vsa zaščitna sredstva kot so zaščitna očala ali zaščitna halja, maske, rokavice, obutev. Vsako politje z tekočino očistiti ali opozoriti odgovorno osebo. Preudarno rokovati z nevarnimi stvarmi in orodji, ter upoštevati, da na delavnemu mestu lahko delamo z sodelavci in biti do njih strpni, ker nismo sami. Potrebno se je izobraževati in vse splošno skrbeti varnost in red.

Tudi v primeru  alkohola na delavnem mestu je potrebno obvestiti odgovorno osebo. Lahko predlagamo, da se namestijo opozorilni ali varnostni znaki, ki bodo spodbujali skrb in odgovornost.

Kaj je dobro vedeti pri poškodbi na delu?

Prvo, kar je pomembno, da naredimo vse, da do poškodbe ne pride še koga, torej takoj zavarujemo kraj nezgode v kolikor to lahko. Če smo močno poškodovani pokličemo pomoč.

Obvezno spišemo  obrazec ER8 o poškodbi na deluin jasno in natančno povemo zakaj smo se poškodovali. Vedno je potrebno povedati resnico tudi, če je odgovornost tretje osebe in je to naš  dober sodelavec. Nesreče ne potvarjajmo in ne dajajmo izkrivljene izjave. Takšno ravnanje se izkaže kot slabo in vedno smo sami najbolj prizadeti.

Potrudimo se, da nam sodelavci poslikajo kraj nezgode, če tega ne zmoremo sami. Potrebno je vedeti tudi, da ko nastopimo delovno mesto in delodajalec zamuja z varstvom pri delu in delovno pogodbo, da ga prijazno vprašamo po tem. Na začetku delavnega razmerja je dobro, da se natančno podučimo o delovnem mestu in opravilih, ki ga bomo opravljali in v kolikor se nesreča pripeti, da pravilno reagiramo. Ne zamahnimo z roko in ne odlašajmo z obiskom zdravnika, da se posledice delovne nesreče še ne poslabšajo.

• Odškodnina je pravica delovca pri delovni nezgodi.
• Odškodnina je odvisna od zdravljenja poškodbe, zato hranite vso dokumentacijo.
• Odškodnina je odvisna, kakšne so trajne posledice.
• Odškodnina nam delo poplača stanje pred nesrečo.
• Odškodnina se lahko izplača v enkratnem znesku ali več obrokih.
• Odškodnina je določena s pisnim dogovorom.
• Odškodnina je tudi doživljenjska renta zaradi poškodbe.
• Odškodnina ima rok trajanja in je omejena z iztekom, ki ga določa datum (začasna odškodnina).
• Odškodnina za poškodbo predstavlja sorazmerno povrnjeno škodo.
• Poškodbe pri delu je potrebno prijaviti odgovorni osebi.
• Odškodnina se uveljavlja po zavarovalni polici pri zavarovalnici.
• Odškodnina je lahko sorazmerni delež in je deljena krivda delodajalca in delavca.
• Odškodnina se uveljavi kot izvensodna poravnava (hitrejša oblika)
• Odškodnina se doseže s tožbo (dolgotrajna oblika)
• Odškodnina za poškodbo predstavlja sorazmerno povrnjeno škodo pri telesnih poškodbah.